Plečnikove nagrade 2023 - spoznanja in priložnosti

Arhitektura je področje umetnosti, ki najbolj neposredno določa naš skupni in zasebni prostor ter tako zaznamuje okolje in naš življenjski vsakdan. Redno prepoznavanje in proslavljanje najboljših praks slovenskega arhitekturnega delovanja je zato ključnega pomena za družbo, posameznike in stroko.

Petdeset let podeljevanja Plečnikovih nagrad je pomemben mejnik beleženja najboljših primerov arhitekture, ki gradijo na Plečnikovih vrednotah in na sodoben način naslavljajo aktualne družbene izzive v presežnih izvedbah, vlogah ali dejanjih. V preteklem obdobju so Plečnikove nagrade kot osrednja nacionalna arhitekturna priznanja odigrale ključno vlogo pri prepoznavanju kriterijev kakovostne arhitekture in okolja. Pol stoletja tradicije ni zgolj navdih, temveč tudi osnova za odgovorno nadaljevanje iskanja odličnosti v umetniškem, tehničnem in družbenoodgovornem razvoju stroke in prostorske kulture.

Visoka obletnica podeljevanja Plečnikovih nagrad lahko služi kot opomnik, kako pomembno je redno preizpraševanje kriterijev dobre prakse v nenehno spreminjajoči se družbi in okolju. Le z veliko pozornosti in kritičnosti bomo lahko v prihodnosti še naprej spodbujali ustvarjalne moči arhitektov, krajinskih arhitektov in občutljivost javnih in zasebnih naročnikov, da skupaj uresničujejo bolj trajnostno in kulturno bogato grajeno okolje za prihodnje generacije.

Na letošnjem pozivu smo prejeli veliko število arhitekturnih del, ki oživljajo obstoječi stavbni fond: od primerov prenove kulturne dediščine do revitalizacij sodobnejših stavb. Polovica vseh prijavljenih realizacij je temeljila na prenovi obstoječega, kar je žirijo vodilo k spoznanju, da naše grajeno okolje predstavlja naš največji razvojni potencial. Arhitektura zmore s kritičnim razmislekom prepoznati skrite potenciale, kjer drugi vidijo le zatečena stanja in ustaljeno rabo prostorov: zato tudi z nezahtevnimi, subtilnimi intervencijami pripomore k reševanju potreb posameznih skupnosti. Letos nagrajena Odprta knjižnica v Osnovni šoli Vič dokazuje, kako lahko pragmatično zasnovani stavbi, kot je šola, vdihnemo novo življenje in ustvarimo trajnostne, navdihujoče prostore za izobraževanje in druženje otrok. S priznanjem najboljših primerov revitalizacij odločevalce na lokalni in državni ravni spodbujamo, da se osredotočijo na prilagodljivo ponovno uporabo obstoječih stavb. Ta pristop ni le bolj trajnosten, temveč tudi časovno učinkovitejši in lahko pripomore k takojšnjemu izboljšanju okolij, v katerih kot družba delujemo in sobivamo. Veliko število osnovnih in srednjih šol v Ljubljani in drugod po Sloveniji se v valu številčnejših generacij otrok sooča s podobnim pomanjkanjem učilnic, zato verjamemo, da ima projekt Odprta knjižnica velik potencial, da preraste v model prenove nacionalnega šolskega stavbnega fonda.

Druga tema, ki jo je žirija letos izluščila iz predloženih del, je širok pomen skupnosti v arhitekturi. Arhitektura ni izolirana disciplina posameznikov, temveč je rezultat raznolikih kolektivov, ki jih tvorijo strokovnjaki z različnih področij, pa tudi uporabniki: tako v obdobju ustvarjanja kot kasneje, v obdobju uporabe in njenega spreminjanja skozi čas. Med prijavljenimi deli prevladujejo številčnejše avtorske skupine ustvarjalcev, ki pogosto izhajajo iz raznolikih disciplin, kar ustvarjalnim kolektivom daje širok spekter sposobnosti prepoznavanja potencialov prostora, potreb družbe in načinov sodelovanja s skupnostmi. Temeljitejše razumevanje potreb družbe in globlji pogled na vsebine nalog se zrcali v kompleksnih procesih ustvarjanja rešitev in produktov, ki lahko spreminjajočim se družbenim potrebam služijo bolj efektivno. Prispevki, ki smo jih prejeli letos, kažejo, kako lahko arhitektura združuje discipline ter ustvarja občutek pripadnosti in skupne odgovornosti ustvarjanja kakovostnega okolja in družbe. Z medaljo nagrajeni projekt Krater, tipologija mestne divjine, med drugim dokazuje tudi, da razvoj mesta ne temelji zgolj na regulaciji objektov in prostorov, temveč da je obenem rezultat oblikovanja procesov in dogodkov. Žirija s to medaljo predlaga, da pristop k razvoju mesta »od spodaj navzgor« ne bi ostal zgolj poslanstvo aktivistov, temveč da bi takšne principe pogosteje vključevali v sistemske ravni refleksije o mestu in njegovo urejanje.

S priznavanjem najboljših primerov v skupnost usmerjenega raziskovanja in oblikovanja lahko spodbujamo bolj sodelovalen pristop k arhitekturi, ki ni pomemben samo v urbanih, temveč tudi v podeželskih skupnostih. Arhitektura, usmerjena k skupnosti, spodbuja občutek pripadnosti in ponosa na grajeno okolje. Projekt Skupno v skupnosti na izjemno sistematiziran in poglobljen način prvič v naši zgodovini razišče ter v obliki razstave in publikacije predstavi zgodbo gradnje zadružnih domov. Ponudi možnost razumevanja moči gradnje lokalnih skupnosti v preteklem obdobju in spodbuja razmislek o bodočem razvoju kulturnih in skupnostnih infrastruktur po Sloveniji.

Nazadnje želi žirija letošnjih nagrad izpostaviti pomen materialnosti, zlasti z vidika družbenih in podnebnih sprememb. Odnos do razpoložljivih virov surovin v lokalnem kontekstu je ključni del ustvarjanja arhitekture, ki je trajnostna, odgovorna in se relevantno odziva na dinamike našega okolja. Zasnova vrtca v Kočevju s premišljeno tipologijo in uvedbo notranjih atrijev ustvarja vizualno pretočno vzgojno-igralno krajino, kjer se arhitektura prilagaja merilu otroka. Vrtec je grajen v lesu in otroci v njem vsakodnevno prepoznavajo njegovo taktilnost in toplino ter tako gradijo odnos do materiala in njegovega vzdrževanja. Vrtec je primarno poligon za doživetja otrok, ki bodo gradili bodoče skupnosti: ne le z vrednotami lepega, ampak tudi etičnega in trajnostnega.

Obe podeljeni štipendiji Plečnikovega sklada izpostavljata magistrski deli, ki na edinstven način spodbujata razmislek o pomenu materialnosti v arhitekturi. Lenart Piano raziskuje možnosti gradnje s konopljinim betonom v kulturni krajini, ki ponuja možnost za nasade konoplje in njene predelave v gradbeni material. Njegova magistrska naloga dokazuje, da graditi trajnostno pomeni predvsem prepoznati možnosti novih lokalnih materialnih virov ter njihove potenciale za arhitekturo.
Magistrska naloga Sebastjana Cvelbarja pa s projektom metamorfozne mestne arhitekture predstavi model reciklaže obstoječih gradbenih materialov v urbani strukturi Ljubljane. S principi začasnosti in urbanega rudarjenja ustvari materialno banko, ki izkorišča in v preuporabo ponuja rabljene materiale. Žirija želi s podelitvijo obeh štipendij izpostaviti nujnost vključevanja načel krožne ekonomije v regularne sistemske procese tako na mestnem kot na državnem nivoju.

Vse tri letos izpostavljene teme predstavljajo model razvoja okolja, ki je trajnosten, premišjen, usmerjen v skupnost in osredotočen na etično uporabo materialov in energije. S proslavljanjem najboljših primerov arhitekture odločevalce in ustvarjalce spodbujajmo k izpolnjevanju teh ciljev in prispevajmo k boljšemu razvoju Slovenije. Vsi skupaj smo odgovorni za to, da so naša krajina, mesta in skupnosti živahni, pravični in trajnostni. Arhitektura ima pri doseganju teh ciljev pomembno vlogo.

Žirija Plečnikovih nagrad 2023