Plečnikove nagrade 2025 - uvodni govor BV

Spoštovani,

podoba za menoj je novi znak Sklada arhitekta Jožeta Plečnika. Znak odraža artdecojevsko igrivost in optimizem, obenem pa ima pridih matematične natančnosti in modernistične preprostosti arhitekturnih tipografij iz prve polovice 20. stoletja. Bi bil lahko ta znak še ena izmed številnih variacij napisov, s katerimi je Plečnik opremljal svoje projekte in objekte? Ne povsem, njegovo navidezno historičnost nekaj zmoti. To je znak iz leta 2025, je del nove vizualne identitete sklada, del zmagovalnega predloga skupine Ljudje, ki je bil izbran na vabljenem natečaju. V znaku se nostalgija in črpanje iz Plečnikove tipografske zapuščine umerjata s sodobno strukturo, ki združuje svobodno umetniškost in racionalno discipliniranost. Znak hkrati izraža svežino in stabilnost. Ustvarja čutno atmosfero uglašenosti med že videnim in novim. Tudi z majhnimi napakami, ki so opazne v njem. Celotna nova vizualna identiteta sklada s svojim harmoničnim prepletom historične elegance in sodobne ostrine odraža prav to, kar je dejansko njegovo poslanstvo: aktualizacijo Plečnikovega dela in razvoja sodobnih arhitekturnih praks.

Plečnikove nagrade so osrednja slovenska nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh koledarskih letih. Njihovo podeljevanje že od leta 1973 pomeni tako nenehno aktualizacijo Plečnikovega dela kot tudi sredstvo, ki proaktivno usmerja razvoj arhitekturnih praks.

Nagrade nosijo ime po arhitektu Jožetu Plečniku, katerega razpoznavnost ne presega le geografskih meja Slovenije, pač pa tudi meje arhitekturne discipline. Njegova dela pomenijo nadgradnjo fizičnega konteksta in v navezavi z obstoječim ustvarjajo novo vrednost grajenega prostora. Plečnikova dela presegajo merilo.

In kot je zapisala letošnja žirija: Arhitektura – tako velikega kot malega merila – poveže prostor z ljudmi: poveže obrobje in središče, naravo in mesto, zunanji in notranji prostor, zgodovino in sedanjost, mlade in stare ter mrtve in žive ljudi. Arhitektura velikih in malih meril je tudi orodje za umerjanje.

Toda ali lahko s svojo dejavnostjo stremimo ne samo k umerjanju in povezovanju, temveč tudi k preseganju in vzpostavljanju novega merila, ki pa povratno zopet umerja novo in obstoječe? Plečnik je s svojimi javnimi prostori, ki so obenem umerjeni in vključujoči, vzpostavil novo merilo takratne Ljubljane. Njegova lastna hiša z valjastim stolpom in steklenim zimskim vrtom hkrati umerja in presega merilo predmestnih pritličnih hiš Karunove ulice. Solatni vrt z gredicami in s čebelnjakom presega merilo vrta za hišo; postal je dišeče spomladansko prizorišče prvega večera dvodnevnega dogodka Plečnikove nagrade 2025.

Predstavitveni film o letošnjih nagrajencih, ki sta ga tokrat pripravila režiser Matevž Jerman in snemalec Rok Nagode, umerja arhitekturno in filmsko produkcijo ter hkrati presega delitev na eno in drugo disciplino. Je arhitekturni film, dokument, artefakt, ki uvrsti Plečnikove nagrade v družbeni in časovni kontekst. 

Tudi obe razstavi, ki spremljata letošnje Plečnikove nagrade – razstava artefaktov Velikost arhitekture v Plečnikovi hiši, ki sta jo skupaj z nagrajenci pripravili članica žirije Jerneja Fischer Knap in članica delovne skupine sklada Urša Vrhunc, ter razstava procesov Merilo v galeriji DESSA – na komplementaren način prikazujeta videnje in komunikacijo avtorjev nagrajenih del. Poskušata odgovoriti na vprašanje, kateri je tisti (fizični) objekt, artefakt, ki bo najbolje prenesel sporočilo, ustvaril atmosfero in prikazal posebnost nagrajenega dela, ali kako je delo nastajalo, kateri so tisti segmenti, sekvence, ki so bili morda stranski produkt razvoja projekta, vendar lahko postanejo tvorniki naslednjega, novega? Razstavi presegata merilo standardne arhitekturne razstave ter skupaj s filmom in tiskanim katalogom v produkciji galerije DESSA in sklada odkrivata različne plasti nagrajenih del.

Umerjanje, vzpostavljanje in preseganje merila v arhitekturni produkciji bo tudi osrednja tema okrogle mize med nagrajenci in žirijo, ki jo bosta v galeriji DESSA dan po podelitvi nagrad vodili Maja Vardjan in Eva Gusel. Ali sta projektivna moč in potencial nagrajenih projektov povezana z dejstvom, da si ti projekti upajo vzpostavljati novo merilo?

Upajmo si torej razmišljati in delovati na veliko, čeprav z malim merilom! Upajmo si vzpostavljati novo merilo! Upajmo si tvegati, pa čeprav bomo pri tem lahko naredili napako! Upajmo si dvomiti! Upajmo si pokazati, da s svojim delovanjem nismo le ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe! Taka smelost naj označuje tudi prihodnje delovanje sklada.

Dela letošnjih nagrajencev to izkazujejo in potrjujejo. Vsem nagrajencem v imenu sklada iskreno čestitam. 

Boštjan Vuga
Predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika